RIS: Internet in slovenska država 2006

Kategorija: Slovenija | Datum objave: Saturday, 11. 11. 2006 | Avtor: Barbara Kvas

V poročilu RIS-a avtorjev Vasje Vehovarja in Tine Zupanič so analizirani rezultati reprezentativne telefonske ankete med aktivnimi (mesečnimi) uporabniki interneta v septembru letos.

Glavne ugotovitve poročila:

* V primerjavi z raziskavo RIS 2004 se je zadovoljstvo uporabnikov interneta z vlogo slovenske države pri razvoju interenta nekoliko povečalo. Pri tem so novi uporabniki interneta bistveno bolj zadovoljni, ustavil pa se je tudi upad zadovoljstva pri uporabnikih, ki so vstopili bolj zgodaj.

* Uporabniki, ki so internet začeli uporabljati prej, so moški, stari od 30 do 49 let, ki prebivajo v osrednje slovenski regiji, so višje izobraženi, zaposleni in internet uporabljajo večkrat dnevno. »Novi« uporabniki interneta pa so moški, stari od 30 do 49 let, ki so nižje izobraženi (poklicna šola), ali pa so še v procesu izobraževanja ter zaposleni in tisti, ki internet uporabljajo večkrat dnevno ali skoraj vsak dan.

* Predsednikom vlade (tako bivšima kot sedanjemu) uporabniki interneta še vedno ne pripisujejo posebej pozitivne vloge pri razvoju interneta, kar nakazuje, da se nihče od njih ni izraziteje profiliral na tem področju.

* Anketiranci ocenjujejo, da gradnja avtocest enako pomembna, kot omogočanje javno dostopnih točk za dostop do interneta ter masoven in poceni dostop do interneta ter opremljanje šol z računalniki; nekoliko manj pomembne pa so npr. e-volitve.

* Mesečni uporabniki interneta so v največjem obsegu obiskali spletne strani svoje občine (62%), sledijo strani ministrov (56%) ter strani organov Evropske Unije (30%). Tretjina vprašanih je že izpolnila uradni obrazec ali opravila del uradnega postopka (32%), petina pa je že poslala elektronsko pošto javni upravi (24%).

* Pri storitvah e-uprave izstopata vpogled v zemljiško knjigo ter elektronska oddaja dohodnine, z nekaj odstotki pa smo lahko zaznali tudi uporabo portala EVEM in storitev registracije vozil.

* Večina uporabnikov še vedno nima digitalnega potrdila, pri imetnikih pa izstopajo bančni certifikati, predvsem NLB (20%). SIGEN-CA, ki so ga pridobili na upravni enoti ima manj ko 10% uporabnikov, dobrih 10% pa je že razmišljajo o njegovi nabavi. Več kot tri četrtine uporabnikov interneta ima vtis, da je postopek pridobitve potrdila zapleten. Le četrtina verjame, da omogoča bistveno širšo paleto storitev. Tretjina (36.6%) uporabnikov ima vsaj eno digitalno potrdilo.

* Uporabniki interneta menijo, da so premalo informirani o storitvah e-uprave (60%), skoraj polovica pa si želi čim več on-line storitev e-uprave (48%). Približno četrtina uporabnikov je nezadovoljnih s storitvami e-uprave. Tudi splošno zadovoljstvo s temi storitvami ni posebej visoko. Da digitalno potrdilo ne omogoča bistveno več dodatnih storitev e-uprave kot jih lahko opravimo brez njega se strinja več tistih, ki so že poslali elektronsko pošto javni upravi.

* Več on-line storitev e-uprave si želijo vsi uporabniki, ne glede na to ali obiskujejo e-upravo ali posedujejo digitalno potrdilo in ali uporabljajo storitve e-uprave.

* Tisti, ki so že poslali elektronsko pošto javni upravi, kakor tudi tisti, ki so v zadnjih 12 mesecih podaljšali registracijo avtomobila preko interneta, so v splošnem bolj kritični do storitev e-uprave, tisti pa, ki so že obiskali spletne strani EU pa so s storitvami e-uprave bolj zadovoljni.

Vir: RIS