IPv6 – nekoč novost, danes pa že nuja
Kategorija: Slovenija | Datum objave: Monday, 6. 06. 2011 | Avtor: Barbara Kvas
Prehod na nov protokol usmerjanja podatkovnih paketov in komuniciranja med napravami v internetu ni več vprašanje izbire, temveč obvezna naloga. Slovenija velja za eno od tistih držav, ki so v svetovnem merilu naredile največ za vzpostavljanje pravih omrežij IPv6.
Internetni protokol je, preprosto povedano, način usmerjanja in dostave paketov z informacijami med napravami, povezanimi v internet. Trenutno je po svetu še vedno najbolj razširjena različica IPv4, ki je stara več kot 30 let in pod pritiskom Moorovega zakona, ta pravi, da se zmogljivost računalnikov podvoji že v 18 mesecih, počasi kaže svoje omejitve, predvsem v številu razpoložljivih naslovov IP. Tega davnega septembra 1981, ko so IPv4 prvič predstavili javnosti, gotovo niti največji optimisti niso imeli poguma napovedati današnjih razsežnosti interneta in tako slabe 4,295 milijarde naslovov (natančneje: 2 exp(32) naslovov), ki jih omogoča IPv4, v kratkem preprosto ne bo več dovolj.
Najnovejša različica IPv6 zato postaja vedno bolj zanimiva in celo nepogrešljiva, saj je med številnimi prednostmi, ki jih ponuja v primerjavi z zdaj še vedno najbolj razširjenim protokolom IPv4, zagotovo najpomembnejša veliko večja razpoložljivost naslovov IP – teh bo na voljo 2 exp(128) ali okoli 3,4 x 10 exp(38), kar bi vsemu optimizmu o razvoju računalništva navkljub vendarle moralo zadoščati za kar nekaj časa.
Naprav, ki se bodo povezovale v internet, pa bo nedvomno vedno več: procesorska zmogljivost je vedno cenejša, širokopasovne povezave so vedno dostopnejše, v internet pa se ne povezujejo več zgolj računalniki, temveč številne druge naprave – celo, denimo, pametni hladilniki.
IPv6 sicer ni nov protokol – prvič so ga javno objavili še leta 1998, testne postavitve pa so delovale že dve leti prej – toda še do danes IPv6 ni zaživel v množični rabi. Čeprav so operacijski sistemi iz družin Unix v produkcijskem okolju IPv6 podprli že pred enajstimi leti, Microsfotov Windows pa tri leta pozneje, so internetni ponudniki in ponudniki vsebin doslej večinoma odlašali s prehodom z IPv4 na IPv6, kljub temu da se tudi najbolj trmasti zdaj že zavedajo, da je ta prihod neizogiben.
Poglaviten razlog za počasnost je, da prehod ni preprost, saj protokola nista združljiva. V vmesnem obdobju je še najlažje zagotoviti prehod tako, da ima vsaka naprava, povezana v internet, en naslov po dosedanjem in en naslov po novem protokolu. V primeru, da internetni ponudnik ne zagotavlja protokola IPv6, je treba uporabiti tako imenovane tunele, ki posredujejo promet po protokolu IPv6 v pakete IPv4 do najbližje primerne točke dostopa – a je to pravzaprav zgolj premostitev, ne dokončna rešitev.
Vzpostavljanje povezljivosti pa je šele prvi korak, ki mu morajo za uspešen prehod na IPv6 slediti še prilagajanja programov na strežnikih in pri končnih uporabnikih. Olajševalna okoliščina je, da je pri teh opravilih narejeno že veliko več kot pri prej opisanem zagotavljanju povezljivosti.
Pravo povezljivost po protokolu IPv6 ima v svetovnem merilu le nekaj odstotkov vseh naprav, povezanih v internet. Med tistimi, ki so v smeri polnega prehoda storili največ, so mobilni operaterji, ker se prav oni najbolj srečujejo z omejitvami naslovov po sedanjem protokolu IPv4.
V Sloveniji povezljivost IPv6 ponujata dva mobilna operaterja, poleg največjega Mobitela še Tušmobil. Na sploh pa naj bi Slovenija veljala za eno od tistih držav, ki so v svetovnem merilu naredile največ za vzpostavljanje pravih omrežij IPv6.
Z namenom pospeševanja prehoda na IPv6, predvsem čim hitrejšega zagotavljanja vsebin v teh omrežjih, je strokovno združenje ISOC (Internet Society) 8. junij razglasilo za svetovni dan IPv6. Na ta dan bodo na prvih straneh sodelujočih spletnih portalov uporabnikom ponudili možnost, da preverijo, ali jim deluje nov protokol IPv6, ali pa, da do vsebin dostopajo vsaj prek prej omenjenih tunelov.
Vir: SiOL
