Čeprav je bilo za implementacijo direktive o sledenju spletnih uporabnikov predvideno leto dni, se nekatere države nanjo niso odzvale, zato jim sedaj grozijo visoke finančne kazni. Med kaznovanimi je tudi Slovenija.
ZDA so leta 2011 predstavile “mednarodno strategijo za kiber prostor“, ki je opozorila, da so države zaradi omrežij med seboj izredno povezane, tako da je napad na omrežje v eni državi lahko občuten tudi na drugi strani njenih meja. Opozorilo strategije se je precej dobro pokazalo s primerom Stuxneta.
Zloglasni protipiratski sporazum ACTA, ki v resnici pokriva še precej več od internetnega piratstva, je doživel še eno zavrnitev. Čeprav ga je 22 držav članic EU podpisalo na januarskem vrhu v Tokiu, je njegova ratifikacija precej težji oreh.
Ena od najbolj perečih izzivov družabnega spleta je lastništvo vsebine, ki je objavljena na njem. Pred ameriškimi sodišči je pred kratkim odmeval primer Malcolma Harrisa, za katerega tožilstvo od podjetja Twitter zahteva predajo njegovih tvitov iz določenega obdobja.
Ameriška pravna stroka močno nasprotuje prevzemu oblasti nad spletnimi komunikacijami s strani Združenih narodov, ki bi radi nadzorovali vsebino in infrastrukturo, ki internet ohranja pri življenju.
