Da bi se e-demokracija razvila, potrebujemo tehnologijo. Osnovni element je seveda dostop do interneta. Podatki Agencije za pošto in elektronske komunikacije iz oktobra lani kažejo, da je v Sloveniji 371.000 internetnih priključkov.
Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je včeraj z zagovorom seminarskih nalog zaključila predavanja tretja generacija rednih študentov pri predmetu Elektronska demokracija. Seminarske naloge so vključevale tako teoretske analize procesov e-participacije v političnem prostoru s poudarkom na vlogi mladih, kot tudi analize aplikacij e-demokracije na spletnih straneh slovenskih občin, nevladnih organizacij in političnih predstavnikov. […]
Oddelek za ekonomske in socialne zadeve pri sekretariatu Združenih narodov je objavil poročilo o stanju e-uprave v 191 državah sveta za leto 2005. Slovenija je na lestvici indeksa e-participacije pristala na skromnem 46. mestu ter tako poslabšala rezultat iz prejšnjih dve let (leta 2004 je zasedla 41.-49. mesto, leta 2003 pa je bila 36. […]
Novejše prakse e-parlamentarizma v Evropi poleg enosmernega dostopanja do informacij izhajajo tudi iz neposredne e-participacije državljanov v zakonodajnem procesu. V nadaljevanju si oglejte nekaj primerov.
Novembra je Državni zbor dobil vsebinsko, oblikovno in tehnično prenovljene spletne strani, ki državljanom ponujajo preglednejše iskanje in dostopanje do zbirk zakonodajnega postopka, zapisov poslanskih vprašanj, mnenj, poročil, amandmajev, pobud, rezultatov glasovanj ter različnih proceduralnih podatkov o trajanju in udeležbi na določeni seji itd. Poleg tega lahko državljani pošljejo e-pošto poslancem ali predsedniku DZ, […]
